Vizitka
Distrikt 1912
RI klubska številka: 76063
Rotarijski klub Solkan – Siliganum
Cesta IX.korpusa 35,
SI-5250, Solkan, Slovenija
Srečanja: vsak torek ob 20:00 uri
Meetings: Tuesday at 2000 Hours
Incontri: il martedì alle ore 20.00
info@siliganum.si
Intranet
natisni
Danes 86 letni politik, še zmeraj čil in bistrih misli, ugledna karizmatična osebnost »stare šole« in kulture, rade volje posreduje bogate izkušnje pridobljene skozi desetletja, tako na domačem kot tujem političnem parketu. Bil je veleposlanik v Washingtonu ko sta bila predsednika ZDA Carter in Reagan, veleposlanik v Nemčiji in Indoneziji. V Združenih narodih je sodeloval v raznih nevladnih organizacijah, fundaciji Apel vesti, Svetovnem svetu religijskih in duhovnih vodji v New Yorku in Centru za humanitarni dialog v Ženevi. Leta 1984 se je vrnil iz tujine, postal namestnik zunanjega ministra Jugoslavije, leta 1987 pa sam postane zunanji minister in ostane do razpada države. Leta 1993 je bil imenovan za posebnega poslanca glavnega tajnika Združenih narodov za gibanje neuvrščenih držav. Od leta 2005 do 2009 je bil v vlogi posebnega svetovalca za mednarodne odnose predsedniku republike Hrvaške Stipetu Mesiću.
Na srečanju je spregovoril na temo Razmišljanje o svetu v katerem živimo danes.
V zelo strnjeni obliki je izpostavil tranzicijo sveta ter govoril o globalnih spremembah, ki jim žal posamezniki težko sledijo: »Gorbačov je s perestrojko, po 50 letih hladne vojne, doprinesel k velikim spremembam, zaključku te vojne. Dobil je Nobelovo nagrado, izgubil svojo vlogo in oblast. Danes se nahajamo v globalni transformaciji in tranziciji. Znanost je veliko pripomogla k elektronski revoluciji. Priča smo prerazporeditvi svetovne moči, svet je postal multipolaren, prerazporeja se bogastvo, močan postaja človeški kapital v drugih predelih sveta. Socializem in komunizem sta propadla, kapitalizem pa je še bolj agresiven in se je pojavil v obliki liberalnega kapitalizma. Prišli smo do unipolarne koncepcije – spremeniti svet z izvozom revolucije (primer vojna v Iraku). Nastal je virtualni kapital, ki je diktiral finančni kapital. Nenormalno življenje najbolj razvitega dela sveta, potrošnja nad zmožnostmi, je pripeljalo do krize, ki traja že dobri dve leti. Vsi smo v istem čolnu, vendar še ne vidimo konca nevihte. V tej krizi, ki je začela v ZDA se dogaja tranzicija, prerazporeditev vsega, tudi družbenih sistemov. Prvi znaki izboljšanja se najprej pojavljajo v ZDA, v Evropi še zaostajamo. Na drugi strani, izven razvitega sveta, v novih ekonomijah, smo priča ekspanziji (Kitajska, Indija). Tretji svet bo glavni faktor izhoda iz recesije celotne svetovne ekonomije. Tudi Nemčija med evropskimi državami je v najboljšem položaju prav zaradi sodelovanja s Kitajsko, ti državi ne moreta druga brez druge. Kitajska je danes druga svetovna ekonomija takoj za ZDA, skupaj z Indijo in Brazilijo predstavljajo skoraj 50% celotnega svetovnega proizvoda.
Interesi sveta za čimprejšnji izhod iz krize se vidijo v treh sklopih in sicer v interesu svetovne ekonomije, v želji po miru in stabilnosti, v borbi proti terorizmu. Predvideva se, da bo nerazviti svet ali svet v razvoju leta 2030 prehitel razviti del po bruto družbenem produktu. Danes imamo 250 milijonov ljudi v srednjem razredu v nerazvitem svetu, v EU 300 milijonov in v ZDA nekaj čez 200 milijonov ljudi. Ti so največji potrošniki. Leta 2030 naj bi bila na svetu milijarda in 200 milijonov ljudi v srednjem razredu. Evropa se združuje, to je njen najboljši projekt. Zaostruje pa se vprašanje njenega obstoja predvsem zaradi težav v Grčiji, pa tudi Španiji, Portugalski, Irski in še kje. Potrebno je najti 120 milijard evrov za reševanje teh ekonomij. V Evropi obstajata dva problema – fiskalna politika in makro politika. Makroekonomije se morajo zediniti, mikroekonomije pa ne smejo imeti velikega deficita.
V tej krizi vidijo nekateri izhod v vračanju na staro valuto. Obstajajo dileme ali je unija vsem potrebna in nezamenljiva. Prav tako se poraja vprašanje nacionalnega in nadnacionalnega, izguba identitete, zaščita manjših in slabših. Vendar je potrebno vzpostaviti zaupanje, tudi v finančni kapital. Ne bo šlo brez sanacije financ, banke je potrebno dokapitalizirati. Težava je tudi neravnovesje med izvozom in uvozom. Nemčija in Francija sta dali pobudo o ekonomsko finančnem svetu 192 držav.
NATO je še zmeraj znak hladne vojne z Rusijo. Predstavlja pa tudi psihološko stabilnost, na svoj način zmanjšuje militarizem v posameznih državah, krajša pot k demokratičnem življenju. Ni nevarnosti tretje svetovne vojne, obstaja pa nevarnost in veliko vprašanje če in kako bomo speljali vse spremembe do dobrega konca.«
Pavel Gentilini Komel
Budimir Lončar v Solkanu
datum: 21.09.2010
Starosta bivše jugoslovanske politike in diplomacije, pa tudi Hrvaške od razpada Jugoslavije dalje, se je kot gost oglasil v solkanskem rotary klubu.Danes 86 letni politik, še zmeraj čil in bistrih misli, ugledna karizmatična osebnost »stare šole« in kulture, rade volje posreduje bogate izkušnje pridobljene skozi desetletja, tako na domačem kot tujem političnem parketu. Bil je veleposlanik v Washingtonu ko sta bila predsednika ZDA Carter in Reagan, veleposlanik v Nemčiji in Indoneziji. V Združenih narodih je sodeloval v raznih nevladnih organizacijah, fundaciji Apel vesti, Svetovnem svetu religijskih in duhovnih vodji v New Yorku in Centru za humanitarni dialog v Ženevi. Leta 1984 se je vrnil iz tujine, postal namestnik zunanjega ministra Jugoslavije, leta 1987 pa sam postane zunanji minister in ostane do razpada države. Leta 1993 je bil imenovan za posebnega poslanca glavnega tajnika Združenih narodov za gibanje neuvrščenih držav. Od leta 2005 do 2009 je bil v vlogi posebnega svetovalca za mednarodne odnose predsedniku republike Hrvaške Stipetu Mesiću.
Na srečanju je spregovoril na temo Razmišljanje o svetu v katerem živimo danes.
V zelo strnjeni obliki je izpostavil tranzicijo sveta ter govoril o globalnih spremembah, ki jim žal posamezniki težko sledijo: »Gorbačov je s perestrojko, po 50 letih hladne vojne, doprinesel k velikim spremembam, zaključku te vojne. Dobil je Nobelovo nagrado, izgubil svojo vlogo in oblast. Danes se nahajamo v globalni transformaciji in tranziciji. Znanost je veliko pripomogla k elektronski revoluciji. Priča smo prerazporeditvi svetovne moči, svet je postal multipolaren, prerazporeja se bogastvo, močan postaja človeški kapital v drugih predelih sveta. Socializem in komunizem sta propadla, kapitalizem pa je še bolj agresiven in se je pojavil v obliki liberalnega kapitalizma. Prišli smo do unipolarne koncepcije – spremeniti svet z izvozom revolucije (primer vojna v Iraku). Nastal je virtualni kapital, ki je diktiral finančni kapital. Nenormalno življenje najbolj razvitega dela sveta, potrošnja nad zmožnostmi, je pripeljalo do krize, ki traja že dobri dve leti. Vsi smo v istem čolnu, vendar še ne vidimo konca nevihte. V tej krizi, ki je začela v ZDA se dogaja tranzicija, prerazporeditev vsega, tudi družbenih sistemov. Prvi znaki izboljšanja se najprej pojavljajo v ZDA, v Evropi še zaostajamo. Na drugi strani, izven razvitega sveta, v novih ekonomijah, smo priča ekspanziji (Kitajska, Indija). Tretji svet bo glavni faktor izhoda iz recesije celotne svetovne ekonomije. Tudi Nemčija med evropskimi državami je v najboljšem položaju prav zaradi sodelovanja s Kitajsko, ti državi ne moreta druga brez druge. Kitajska je danes druga svetovna ekonomija takoj za ZDA, skupaj z Indijo in Brazilijo predstavljajo skoraj 50% celotnega svetovnega proizvoda.
Interesi sveta za čimprejšnji izhod iz krize se vidijo v treh sklopih in sicer v interesu svetovne ekonomije, v želji po miru in stabilnosti, v borbi proti terorizmu. Predvideva se, da bo nerazviti svet ali svet v razvoju leta 2030 prehitel razviti del po bruto družbenem produktu. Danes imamo 250 milijonov ljudi v srednjem razredu v nerazvitem svetu, v EU 300 milijonov in v ZDA nekaj čez 200 milijonov ljudi. Ti so največji potrošniki. Leta 2030 naj bi bila na svetu milijarda in 200 milijonov ljudi v srednjem razredu. Evropa se združuje, to je njen najboljši projekt. Zaostruje pa se vprašanje njenega obstoja predvsem zaradi težav v Grčiji, pa tudi Španiji, Portugalski, Irski in še kje. Potrebno je najti 120 milijard evrov za reševanje teh ekonomij. V Evropi obstajata dva problema – fiskalna politika in makro politika. Makroekonomije se morajo zediniti, mikroekonomije pa ne smejo imeti velikega deficita.
V tej krizi vidijo nekateri izhod v vračanju na staro valuto. Obstajajo dileme ali je unija vsem potrebna in nezamenljiva. Prav tako se poraja vprašanje nacionalnega in nadnacionalnega, izguba identitete, zaščita manjših in slabših. Vendar je potrebno vzpostaviti zaupanje, tudi v finančni kapital. Ne bo šlo brez sanacije financ, banke je potrebno dokapitalizirati. Težava je tudi neravnovesje med izvozom in uvozom. Nemčija in Francija sta dali pobudo o ekonomsko finančnem svetu 192 držav.
NATO je še zmeraj znak hladne vojne z Rusijo. Predstavlja pa tudi psihološko stabilnost, na svoj način zmanjšuje militarizem v posameznih državah, krajša pot k demokratičnem življenju. Ni nevarnosti tretje svetovne vojne, obstaja pa nevarnost in veliko vprašanje če in kako bomo speljali vse spremembe do dobrega konca.«
Pavel Gentilini Komel
