Vizitka
Distrikt 1912
RI klubska številka: 76063
Rotarijski klub Solkan – Siliganum
Cesta IX.korpusa 35,
SI-5250, Solkan, Slovenija
Srečanja: vsak torek ob 20:00 uri
Meetings: Tuesday at 2000 Hours
Incontri: il martedì alle ore 20.00
info@siliganum.si
Intranet
natisni
Stara graščina je navdihovala še druga pripovedovanja. Tako naj bi bili iz kleti graščine speljani skrivni rovi proti Soči, graditelja graščine, arhidiakona Križaja, pa naj bi zastrupili sovražniki. Med drugo svetovno vojno je bil Palač zatočišče številnih Solkancev, ki so se tja zatekli pred bombardiranjem.
Staro, kamnito zajetje naravnega vodnega izvira, je s pitno vodo oskrbovalo solkansko graščino Palač. Za kamnito steno se nahaja naravna kraška jama, v kateri je dovolj pitne vode tudi ob močni suši. Voda priteka iz naravne jame po kamnitem kanalu v kamnite bazene, kjer se mehanske nečistoče v njej usedejo in se voda prečisti. Ob močnih nallivih odvečna voda odteka v potok, drugi del pa teče po cevi v glavni kamniti zbiralnik, ki je približno 80 m oddaljen, in tam zbrana voda služi za napajanje dveh gospodinjstev v Solkanu.
Graščino sta prizadeli obe svetovni vojni, ki ji nista prizanesli. Tako je v 60. letih 20. stoletja doživela bridki konec in bila porušena.
Eden izmed notranjih portalov solkanskega Palača, okrašen s kamnito moško glavo, je danes vzidan v gradu Kromberk, kjer je danes sedež Goriškega muzeja. Portalu manjkajo posamezni deli. Poleg tega je ohranjen kamnit baročni vodnjak in nekateri drugi kamnoseški detajli. Ohranjen je en stolp, ki je danes vključen v zasebno stanovanjsko hišo.
Palač
Stara graščina, domačinom poznana kot dvorec Palač, je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja ob današnji Soški cesti. S svojo velikostjo, impozantnim pročeljem, slikovitimi stolpi ter starimi, mogočnimi cipresami, ki so krasile grajski park, je dajala Solkanu poseben pečat in romantičen pridih.Med starimi Solkanci je bilo razširjeno ustno izročilo, ki je pripovedovalo, da naj bi bila v podzemnih ječah v kleteh Palača zaprta pastirica Urška Ferligoj iz Grgarja, ki se ji je prikazovala Svetogorska Marija. Ker Urški takratne oblasti niso verjele, naj bi jo dale zapreti v ječe solkanskega gradu. Morda sta obstoječi Palač in z njim povezano ustno izročilo navdihnila tudi goriškega slikarja in restavratorja italijanskega rodu Clementa Del Nerija (1865 – 1943), da je leta 1922 naslikal Svetogorsko Marijo, ko rešuje pastirico Urško iz grajskih ječ. Na sliki je iluzionistično prikazano grajsko obzidje, v ozadju pa Sveta Gora in Sabotin. Slika danes visi v baziliki na Sveti Gori.Stara graščina je navdihovala še druga pripovedovanja. Tako naj bi bili iz kleti graščine speljani skrivni rovi proti Soči, graditelja graščine, arhidiakona Križaja, pa naj bi zastrupili sovražniki. Med drugo svetovno vojno je bil Palač zatočišče številnih Solkancev, ki so se tja zatekli pred bombardiranjem.
Staro, kamnito zajetje naravnega vodnega izvira, je s pitno vodo oskrbovalo solkansko graščino Palač. Za kamnito steno se nahaja naravna kraška jama, v kateri je dovolj pitne vode tudi ob močni suši. Voda priteka iz naravne jame po kamnitem kanalu v kamnite bazene, kjer se mehanske nečistoče v njej usedejo in se voda prečisti. Ob močnih nallivih odvečna voda odteka v potok, drugi del pa teče po cevi v glavni kamniti zbiralnik, ki je približno 80 m oddaljen, in tam zbrana voda služi za napajanje dveh gospodinjstev v Solkanu.
Graščino sta prizadeli obe svetovni vojni, ki ji nista prizanesli. Tako je v 60. letih 20. stoletja doživela bridki konec in bila porušena.
Eden izmed notranjih portalov solkanskega Palača, okrašen s kamnito moško glavo, je danes vzidan v gradu Kromberk, kjer je danes sedež Goriškega muzeja. Portalu manjkajo posamezni deli. Poleg tega je ohranjen kamnit baročni vodnjak in nekateri drugi kamnoseški detajli. Ohranjen je en stolp, ki je danes vključen v zasebno stanovanjsko hišo.
